Aškerčevo nagrado in priznanja podeljujejo v Mestni hiši in za leto 2008 so to storili včeraj opoldne. Nagrado podeljujejo za izjemne zasluge pri razvoju slovenske arhivistike v daljšem časovnem obdobju, priznanja pa za dosežke v zadnjih dveh letih. Za izjemne dosežke pri zbiranju, varovanju in ohranjanju arhivske dediščine slovenskih izseljencev, vredne Aškerčeve nagrade, je nagrado prejel Inštitut Studia slovenica oz. njegov ravnatelj dr. Janez Arnež , ki ga je leta 1957 tudi ustanovil. Inštitut je vztrajno zbiral in objavljal arhivsko gradivo slovenskih izseljencev v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji in zamejstvu, za kar niso čutili potrebe niti številni izseljenci niti temu niso bile naklonjene politične razmere. Leta 1991 je v Slovenijo prispel prvi del bogatega arhivskega gradiva ter časopisov in knjig, istega leta je bil v Ljubljano prenesen tudi sedež ustanove. Gradivo je od leta 1993 v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Leta 2002 je bilo dokumentarno gradivo Studia slovenica z odločbo ministrice za kulturo razglašeno za zasebno arhivsko gradivo. S tem mu je bila uradno priznana vrednost, ki jo raznovrstna in bogata dediščina, shranjena pri inštitutu, nesporno ima. Posebno pomembna je dokumentacija o delovanju begunskih taborišč po drugi svetovni vojni, gradivo o delovanju slovenskih izseljenskih društev, župnij in verskih organizacij v Evropi in Ameriki v letih med 1912 in 2002 ter arhiv vodilnih politikov Slovenske ljudske stranke. Skupno vsebuje arhivsko gradivo Studia slovenica več kot 110 tekočih metrov dokumentov, urejenih v 160 fondov in zbirk ter popisanih v vodniku. Inštitut poleg tega skrbi za objavljanje izbranih dokumentov v svoji zbirki Pogledi, ki izhajajo od leta 1995.