V Paolo me je peljala prijateljica Cvetka, ki že skoraj 30 let živi v Cosenzi. ...Če sva že tukaj, lahko greva pogledat še v tisto vas tam zgoraj, Falconara ji je ime, kjer živita prijatelja,,, je predlagala. Od morja se po stari serpentinasti cesti že o mraku skoraj na mah dvigneva za 700 metrov, kjer kot pravo sokolje gnezdo (falcone pomeni sokol) na robu prepada ždi tista vas. Župnija je grško katoliška zato, ker so naselja pred več kot 500 leti utemeljili albanski priseljenci, ki so preko Jadranskega in Jonskega morja pred Turki bežali v Italijo. Tako kot nekaj drugih vasi v Kalabriji je tudi to naselje še dandanašnji etnična enklava, katere prebivalstvo se sporazumeva pretežno v arhaični albanščini. V nasprotju z večino drugih kalabrijskih naselij v gorah oziroma notranjščini je Falconara, kjer je občutno hladneje kot spodaj, ob morju, vzorno skockana in spolirana, za kar gre zahvala predvsem številnim izseljencem v Zahodni Evropi, ZDA in Avstraliji. Cvetka pove, da so albanski emigranti, ki so po razpadu Hoxhovega režima pritiskali čez morje v Italijo, našli zatočišče, vsaj začasno, prav v takšnih krajih.