Številni imigranti in imigrantske skupnosti ter njihovi kulturni in civilizacijski vzorci in specifične kulture so prispevale k še večji pluralnosti, pestrosti in raznolikosti slovenske kulture vsaj v posameznih segmentih, vplivajo pa tudi na njen razvoj. Med imigranti so večinoma pripadniki različnih bivših jugoslovanskih narodov in narodnosti (manjšinskih narodnih skupnosti), ki so - množičneje zlasti po drugi svetovni vojni - prihajali kot nova delovna sila na začasno ali stalno delo v Slovenijo;* Med - zlasti ekonomskimi - imigranti, ki živijo na ozemlju Republike Slovenije in katerih večina je - kot sem že omenil - pridobila slovensko državljanstvo, srečamo pripadnike vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti ter le (relativno) zelo majhno število tujcev, ki v niso imeli jugoslovanskega državljanstva. Statistični podatki kažejo, da je bila Slovenija večji del časa po drugi svetovni vojni in zlasti v drugi polovici sedemdesetih ter v tudi osemdesetih letih značilna družba imigracije, tako da je bil njen migracijski saldo pozitiven (v obdobju 1953-61 je bil + 1,1; v obdobju 1965-69 je bil migracijski saldo + 1,7; v letih 1975-76 kar + 4,1 in v kasnejših letih v stalnem upadanju - npr. leta 1980 še + 2,8). Med priseljenci iz drugih republik in pokrajin nekdanje Jugoslavije so živeli (glede na delež med priseljenci v letu 1981) v Sloveniji pripadniki naslednjih jugoslovanskih narodov in narodnosti: Hrvati (45,1%), Srbi (31,6%), Muslimani (9,7%), Makedonci (2,5%), Črnogorci (2,3%), Albanci (1,5%) in ostali (7,3%). Ob tem kaže opozoriti, da se je njihov delež po letu 1981 še povečal, kar potrjuje tudi Tabela 1 v aneksu. (Več o migracijskih tokovih in o položaju migrantov v Sloveniji glej npr.: Silva MEŽNARIĆ, Bosanci - A kuda idu Slovenci nedeljom, Krt, Ljubljana 1986, zlasti str. 55-64, 69-77.) tako kot to nasploh velja za imigrantske družbe je ta pojav vsaj do določene mere spremenil etnično strukturo, vnesel nove socialne in kulturne vzorce in pojave ter tako vplival tudi na način življenja v tem okolju. Čeprav v Sloveniji večjih problemov v odnosih med "domačini" in imigranti nismo imeli, pa kaže opozoriti, da imajo ljudje v imigrantskih družbah imajo pogosto dokaj odklonilen odnos do priseljencev, ki zlasti v tradicionalnih družbah lahko obstaja celo več generacij, in da se bojijo njihovega vpliva na tradicionalno življenje in njihovo specifično kulturo - zlasti iz strahu za svojo lastno identiteto in identiteto svojega okolja.* Glej npr.: Cintia H. ENLOE, Ethnic conflict and political development, Little, Brown & Company,