Pri založbi Modrijan je ob razstavi izšla obsežna trijezična monografija Herman Gvardjančič, ki poleg številnih reprodukcij slikarskih del vsebuje intervju med slikarjem in pesnikom Markom Elsnerjem Grošljem, ki vidi ključni moment Gvardjančičeve slikarske poti v tem, ko je slikar predrl narcisoidno gladino pop-arta v 60. in 70. letih ter vstopil v resnični svet slikarstva, v človeški, bivanjski, eksistencialni svet. Monografija vsebuje tudi obsežna teoretska spisa Aleksandra Bassina in Ješe Denegrija. Denegri je s slikarjem sodeloval že pri razstavi v moderni galeriji pred dvajsetimi leti (1988), na tiskovni konferenci pa je poudaril, da je Gvardjančič igral pomembno vlogo v jugoslovanskem umetniškem prostoru od 70. let dalje. Na nastopu na Beneškem bienalu leta 1976 je razstavljal skupaj z zelo uglednimi umetniki, kot so Julije Knifer, Braco Dimitrijević, Boris Jesih, Ivan Kožarić... Po tem obdobju je naredil velik preobrat, ki tvori glavnino izbora na teh razstavah in ga lahko umestimo v vrh slovenskega sodobnega slikarstva v zadnjih nekaj desetletjih.« Monografijo je oblikoval Borko Tepina, tehnično pa jo je obdelal Gorenjski tisk.