Kot že rečeno, vse to je lahko hitro minljivo in si morda niti ne zasluži pozornosti javnosti. Toda zadnja poteza vlade o vzpostavljanju od republiške volilne komisije ločenega sistema štetja glasov in ugotavljanja sicer neuradnih izidov volitev je gotovo kaplja čez rob takšnega načina vladanja. S tem je Bajukova garnitura zasejala odkrit dvom o poštenosti nedeljskih volitev in o verodostojnosti neodvisne državne volilne komisije. Doslej o njenem delu niso dvomili niti največji demagogi in poraženci na volitvah in komisija je podobno kot Banka Slovenija veljala za nekaj, o čemer preprosto ne gre dvomiti. Še posebno, ker republiška volilna komisija ni samo nekaj njenih članov in namestnikov ter sekretar, ampak je to približno petindvajsettisočglava vojska ljudi, ki je doslej za nekaj simboličnih tolarskih bankovcev izpeljala vsake volitve, kot je treba. Za to poskrbi sicer nekoliko manjša, a zato toliko bolj motivirana vojska strankarskih zaupnikov, ki jih neprestano opazuje in jim gleda pod prste. Sejanje dvoma z dvojnimi sistemi spremljanja volitev je torej odveč, razen seveda, če si nekdo pripravlja novo politično strelivo, ko bo treba pred svojimi volilci upravičiti morebitni volilni poraz.