Sledile so volitve, na katerih so člani prvič (vsaj v novejši zgodovini) izbirali med dvema predsedniškima kandidatoma. Zunanjemu opazovalcu bi se morda utegnilo zdeti nenavadno, da se kandidata, ki sta svoja programa sicer že pred časom razposlala članom po pošti, nista predstavila vsaj s krajšim nagovorom ali odgovarjala na morebitna dodatna vprašanja o svojih načrtih, toda najbrž so si bili navzoči do tega večera že zdavnaj na jasnem, komu od obeh bodo dali svoj glas, večina glasovnic (skupaj jih je bilo 155) pa je tako ali tako prispela po pošti. Štetje glasov je trajalo več kot dve uri. Zbrani so si medtem krajšali čas s pomenkovanjem, nekateri so se čakanja celo naveličali ter odšli domov, preostalim pa so se vmes z izvedbami domačih melodij pridružili glasbeniki, ki jih je ne glede na tak ali drugačen izid glasovanja naročil (resda favorizirani) Žabot, pač v skladu s svojim prepričanjem, da mora ta hiša postati hram, v katerem bo kipelo pisateljsko življenje, in ne prostor, v katerem vladata mrak in hlad.