"Duh" je postal slaven. Ko pa je zadevo prišla raziskat posebna komisija, v kateri je bil tudi dr. Johnson, je vztrajno molčal, kar je slednjega prepričalo, da gre za potegavščino. Zdaj se je Kent odločil, da bo Parsonsa tožil zaradi klevetanja. Naredili so ponovni preizkus; Elizabeth so opozorili, da bosta morala njena starša v zapor, če se duh tudi tokrat ne bo odzval. Zato je sama poskrbela, da se je slišalo trkanje, toda služabniki, ki so dogajanje opazovali skozi špranjo v steni, so jo videli, ko je trkala. Razglasili so jo za sleparko, Parsonsa pa obsodili na dve leti zapora in trikratno javno poniževanje na sramotnem odru. Njegova žena je dobila leto dni zapora, ženska, ki je pogosto "komunicirala" z duhom, pa šest mesecev. Celo župnik je moral za kazen plačati 588 funtov, kar je bila za tiste čase velika vsota. Toda ko je Parsons stal na sramotnem odru, so bili ljudje presenetljivo sočutni in so zanj celo zbirali denar; to je bilo za tisti čas sila nenavadno, saj so množice običajno uživale v obmetavanju in mučenju obsojencev na sramotnem odru. Žal ni znano, kaj se je z junaki te zgodbe dogajalo po sojenju, očitno pa se je nesrečni družini Parsons zgodila huda krivica. Številne priče so trdile, da Elizabeth pač ni mogla ponarediti trkanja.