Da je tistih, ki prosti čas namenijo tudi športu, manj, so veliko prispevale tudi predstavnice nežnejšega spola, saj jih je bilo v letu 2000 popolnoma nedejavnih kar 64 odstotkov (in 45,8 moških). Čeprav naj bi veljalo, da imajo v sodobni družbi ženske enake pravice kot moški, avtorji študije o športnorekreativni dejavnosti Slovencev za leto 2000 ugotavljajo, da v resnici ni tako. Vzroki za to imajo različne korenine: ženske so se pogosto prisiljene pogajati za svoj prosti čas in športno dejavnost z družino in partnerjem; ponekod še vedno velja prepričanje, da s športom ženske izgubljajo ženskost; cene za športne programe in športno opremo so za mnoge med njimi prevelik izdatek; del krivde za neenakost pa raziskava pripisuje tudi dejstvu, da mediji športnice slabše obravnavajo, zato dekleta ne dobijo prave predstave o ženskih športnih zvezdah.