Vendar tudi z venenjem ne smemo pretiravati. Bolj suho krmo težje tlačimo, zato v njej ostane več zraka, kar pospeši razvoj plesni - nevarnih kvarljivk silaže. Zato se izogibajmo venenju nad 45 % suhe snovi. Optimalna uvelost krme za siliranje je pri vsebnosti sušine med 30 in 40 %. V praksi lahko to določimo s preprostim preskusom: vzamemo šop trave in ga močno zvijemo; če pri tem od zvitka kaplja sok in zvitek obdrži položaj, ko ga spustimo, je krma premalo uvela (vsebuje pod 30 % sušine)); če se pri zvijanju pojavijo samo posamezne kapljice na površini rastlin, je krma ustrezno uvela (vsebnost sušine med 30 in 35 %); če pri zvijanju ne izstopajo kapljice, roke se nam navlažijo, zvitek pa se razvije, ko ga spustimo, se vsebnost sušine že giblje okrog 40 % in moramo s siliranjem pohiteti; če se pri zvijanju niti roke ne navlažijo, drobnejši listi pa so že suhi in se drobijo, potem je vsebnost sušine že nad 40 % in smo optimalni čas za siliranje že zamudili. Seveda lahko uspešno siliramo tudi močneje uvelo krmo, vendar moramo v tem primeru več pozornosti posvetiti temeljitejšemu stiskanju (tlačenju) in pokrivanju (ovijanju) ter imeti zadosten dnevni odvzem silaže. Zlasti pri baliranju se pogosto dogaja, da siliramo preveč suho krmo. Najslabše pa se silira neenakomerno uvela trava. V praksi se pogosto dogaja, da venenje poteka hitreje, kot smo načrtovali, in takrat v strahu pred premočno uvelostjo trave ne obračamo, ampak jo takoj spravimo v zgrabke. Trava je tako na dnu zgrabkov še povsem sveža ali celo mokra, na površini pa že povsem suha. Marsikdaj je poprečna vlažnost trave sicer blizu optimalne, ker pa je v tem primeru poprečje izračunano iz dveh posameznih sestavin, ki sta vsaka zase za siliranje neprimerni (sveža in preveč suha), je kakovost silaže iz takšne krme običajno zelo slaba. Rešitev v takšnih primerih je v hitrem obračanju in čim prejšnjem pobiranju zgrabkov.