Z Eroiko smo se srečali v garderobi nacionalke, kjer so nastopili v oddaji NLP. Vsi trije so bili že preoblečeni v “civilna” oblačila, posedli so se na stole okrog diktafona. Trojec operno šolanih glasov je dva tedna po izidu prvenca skoraj brez promocije suvereno naskočil vrh slovenske prodajne lestvice, 11. decembra bodo s simfoniki nastopili v Cankarjevem domu, bojda pa je njihov urnik do konca leta že zaseden. Kako se torej znajdejo v tej vročici, ki jih je obkrožila kot orkan? “Te stvari so se napovedovale med dolgim čakanjem na izid albuma. Po vsakem nastopu se nam je dozdevalo, kaj nas čaka,” pravi Metod v prekmurščini. Aljaž Farasin, ki prihaja iz Benedikta in brez težav razume prekmurščino, kima in dodaja, da so se stvari začele “zelo utečeno”. Zamisli za Eroiko, tri operno šolane glase v pop preobleki, se je spomnil Patrik Greblo. “A mi smo vedeli drug za drugega,” pravi Matjaž Robavs, najstarejši in najbolj pedantno urejen član skupine. Eroika je prvič stopila na oder ob petnajsti obletnici osamosvojitve Slovenije z omenjeno balado Stop, za katero je orkestralni aranžma naredil Greblo in ki je “bila pravzaprav nekakšna avdicija”, kot dodaja Metod. Za prvenec so priredili domače (Namesto koga roža cveti, Dan ljubezni …) in nekdaj domače uspešnice (Ti si mi u krvi v španščini (Feliz) in Lane moje v angleščini (Goodbye)), repertoar pa so bolj ali manj izbrali sami. Na vprašanje, ali so jim izbiro skladb priporočili pri matični založbi Nika, kjer imajo večino avtorskih pravic za te skladbe, vprašujoče vzdignejo obrv. “Res? Hm … tega nisem vedel.” Glede potencialnih priredb in tistih, ki se niso uvrstile na ploščo, pravi Matjaž, da še “čakajo na prihodnje projekte”, je pa s prvenca tako izpadla Nad mestom se zdani. O lastnih avtorskih skladbah za zdaj ne razmišljajo. Bega pa ime. Il Divo, denimo, s katerimi jih radi vsi primerjajo (in ki jih mimogrede na ljubljanskem koncertu niso videli, ker niso dobili vstopnic), ne v italijanščini, ne v španščini ne pomeni nič. Eroika je tretja Beethovnova simfonija, hkrati pa pomeni trojico, in kot z nasmeškom pravi Aljaž, tudi heroičnost in erotičnost. “O imenu smo dolgo razmišljali, nato sta Patrik in Urša Mravlje prišla s predlogom.”