»Seveda si jih videl, saj je kamenček z naše gore. Le da je čaroben. Z njim smo potrkali na vrata Starega gradu. Škripalo je. Uh, kako je škripalo in cvililo, ko da se budijo duhovi. Vrata so se počasi odprla in mi smo zagledali pot v čas brez časa.«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Seveda seveda členek
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
videl videti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
saj saj priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kamenček kamenček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; rodilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
gore gora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Le le členek
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
čaroben čaroben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Z z predlog; orodnik
njim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, orodnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
potrkali potrkati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Starega star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
gradu grad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Škripalo škripalo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Uh uh medmet
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
škripalo škripati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
in in priredni veznik
cvililo cviliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
ko ko podredni veznik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
budijo buditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
duhovi duh samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
počasi počasi splošni prislov; nedoločena stopnja
odprla odpreti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, srednji spol
in in priredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
zagledali zagledati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; tožilnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
brez brez predlog; rodilnik
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1997
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Na drugi strani mavrice
avtor: Valerija Skrinjar-Tvrz