Britanci premlevajo rezultate nove raziskave o najbolj priljubljeni človekovi aktivnosti. Pa je res najbolj priljubljena? Precej logično bi bilo, da bi bila, saj prinaša največjega izmed vseh užitkov, užitek, ki ga ni mogoče primerjati z nobenim drugim užitkom. Kaj pa vem. V omenjeni raziskavi, ki pokriva škripanje postelj v Britaniji (tudi v Sloveniji in drugih deželah verjetno ni veliko bolje ali veliko slabše), me o tem ne prepriča ugotovitev, da velika večina stalnih parov, 39 %, seksa dvakrat do trikrat na teden, ter da drugi odstotki seksajo: 12 % enkrat na teden, 13 % dvakrat do trikrat na mesec, 12 % enkrat ali manjkrat na mesec in 6 % nobenkrat. Preostane nam samo 18 % parov, ki seksajo enkrat ali večkrat na dan. Pohvaljeni! Pohvaljeni tudi vsi tisti med bralkami in bralci, ki sodite v to kategorijo in si privoščite užitek, ki je ne samo največji, ampak tudi brezplačen. Drugih reči, ki so zastonj, se malo kdo, če sploh kdo, brani. Zakaj ne bi vsi vsak dan (vsaj) enkrat? Veliko prijetnih pa tudi neprijetnih reči počnemo vsak dan, ne? Zakaj ne bi dneva začeli ali (in) končali s seksom? Zakaj ne bi sredi noči, če recimo ne moremo spati, ali če se prebudimo, pobožali partnerja (moškim ni treba začeti pri spolovilu, ženska pa ne more izbrati boljšega začetka), da bi mu pokazali, kaj si želimo? Zakaj ne bi popoldne se nekaj minut skočili v spalnico, kopalnico, garažo, ali kam drugam in si privoščili hitreca (nikjer ne piše, da mora biti vsak seks maraton s predigro in poigro)? Še vedno je tako, da pobudo za seks največkrat dajo moški in da seks največkrat preprečijo ženske. Tudi omenjena raziskava to potrjuje. Ženske imajo več razlogov proti seksu, vendar jih jaz preprosto ne priznavam, pa še znanost mi daje prav. Glavobol (seks ga zdravi), utrujenost (seks ni športno tekmovanje, za katero bi morali biti spočiti), spanje za lepoto (seks polepšuje, posebej ženske), skrbi (seks sprošča), sveža zamera (seks jo najhitreje odpravi) in … tako naprej. Vse to pravzaprav niso razlogi, ampak izgovori. Pred kratkim sem sodeloval v zanimivem, vročem in poučnem seks pogovoru več parov, v katerem je eden izmed moških pošteno zardel, ko je njegova draga, ki ga res veliko stane, zaletavo, pa iskreno dejala: “Ne seksam, če vem, da mi ne bo prišlo.” Kako pa ve, da ji ne bo prišlo? “Zato, ker mi zvečer nikoli ne pride,” je pojasnila. «Meni pa zjutraj redko kdaj pride,» jo je deloma podprla ena izmed v pogovoru sodelujočih,« vendar kljub temu seksam tudi zjutraj, ker vem, da mojemu najbolj paše zjutraj.” Pogledi so se preselili od druge k prvi. “Jaz pa ne mislim seksati samo zato, da bo njemu prišlo,” je pojasnila. Beseda je dala besedo, povedano pa je potrdilo, da ženske, ki jim vedno ali skoraj vedno pride, nikoli ne rečejo ne. Po omenjeni britanski preiskavi vedno pride samo četrtini Otočank. Ženske, ki jim ne pride vedno, pa je mogoče razdeliti v dve skupini: ženske, ki kljub temu ne rečejo ne, in ženske, ki rečejo ne. Z drugimi besedami - če bi bile ženske kot moški, ki jim vedno pride, včasih tudi prezgodaj, bi bilo veliko več kot 18 % parov, ki seksajo vsak dan (vsaj) enkrat. Zato moškim, ki niso zadovoljni s količino, ne preostane drugega, kot da se bolj potrudijo za to, da bo njihovim ženskam vsakič prišlo. Za dober orgazmičen seks se morata seveda potruditi oba. V Britaniji 13 % žensk in 4 % moških priznava, da je za nezadovoljiv seks kriv njihov šibki libido, samo tretjina moških in žensk je nezadovoljna s količino, dve tretjini pa si želita več seksati.