Angleški kralj James I. je kmalu po razmahu kajenja po Evropi to početje opisal kot “za oči nagnusna navada, ki je zoprna za nos, škoduje možganom in je nevarna za pljuča.” Neresnost, s katero so se kadilci 16. stoletja odzivali na to mnenje, je pridno podedovalo tudi 21. stoletje in tako je uporaba tobačnih izdelkov danes eden glavnih javno zdravstvenih, socialnih in ekonomskih problemov v svetu. Medtem ko javnost zaskrbljeno šteje tistih nekaj, ki si “brizgajo heroin”, na leto pri nas umre okoli 4000 tistih, ki so zgolj “kadili cigarete”. Izračuni celo kažejo, da bo ob takšnem trendu kajenja, kot ga imamo danes, po letu 2020 na leto v svetovnem merilu umrlo 10 milijonov ljudi. Kar ni nič čudnega, saj nikotin spada med hujše živčne strupe (in je po učinkih lahko primerljiv celo s cianidom), poleg v cigaretah ga uporabljajo še kot poljedelski insekticid in v veterinarski medicini kot zunanji paraziticid.