Zoper zavrnilni del navedene sodbe (in posledično zoper odločitev o stroških postopka) se je iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožnica. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani del sodbe spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedla je, da ji sodišče prve stopnje v zvezi s škodnim dogodkom z dne 22. 4. 2004 ni priznalo pravične denarne odškodnine, saj je glede trajanja in intenzitete telesnih bolečin, ki jih je tožnica pretrpela, upoštevalo le izvedensko mnenje, na katerega je podala pripombe. Po poškodbi so bile bolečine neznosne več kot deset minut, saj je injekcijo prejela šele po prevozu v Ljubljano, torej eno uro po dogodku. Štirinajst dni po opravljeni nekrektomiji je trpela hude bolečine, ob spremembah vremena pa še vedno občuti lažje bolečine. Ker sodišče prve stopnje o tem tožnice ni zaslišalo, je bistveno kršilo določbe postopka, konkretno načelo kontradiktornosti. Posledično je dejansko stanje nepravilno ugotovilo, zmotno je uporabilo tudi materialno pravo pri odmeri pravične denarne odškodnine, saj ni upoštevalo vseh nevšečnosti pri zdravljenju, o katerih je izpovedala tožnica in ki izhajajo iz medicinske dokumentacije. V bolniškem staležu je bila 228 dni, nato pa je delo opravljala v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno. Po poškodbi je bila prepeljana v Ljubljano z reševalnim vozilo, sedemkrat rentgensko slikana, morala je hoditi na prevezovanje rane, tako da je zdravnika štiriindvajsetkrat obiskala. Vsakodnevno se je morala razgibavati z masažami ter jemati antibiotike in analgetike, ki škodujejo želodcu. Petindvajsetkrat jo je pregledal zdravnik specialist.