In kaj pomeni menza? Če jo uporabi avtor teh vrstic v zvezi s kulinariko, pomeni malce hudobno kritiko restavracije zaradi slabe kakovosti. Ampak ljudje jedo v pravih menzah tudi zato, da jim ni treba kuhati. Pisal sem že o tem, da v Evropi (in po dokazljivi pozornosti, namenjeni takim oddajam, tudi pri nas) vse manj ljudi kuha doma, toda čedalje več jih doma gleda televizijske kuharske oddaje; oblikovane so najpogosteje kot »show«. Res je. Zabava je prijetnejša od kuhanja. Če kot Srednjeevropejec doživiš povprečno življenjsko dolgost in ješ trikrat na dan, boš použil 78.840 obrokov. Če k temu prištejem kakšno kavico in košček sladice, bo zneslo več kot sto pet tisoč. Pojdimo naprej. Če se posvetiš hrani pol ure, kolikor se ji povprečen Srednjeevropejec, potem sediš in ješ polnih šest let svojega življenja. Toda če dodam še pripravo obroka – velja zame, ki tudi kuham – se nabere polnih deset let. Če torej ješ v menzi, si »prihraniš« kar nekaj let življenja za druge radosti. No, ali je to res, dvomim, glede na kakovost menzarske hrane; mislim v pravi menzi, ne v mojem prenesenem pomenu. Ker imam to srečo, da mi ni treba jesti v menzah – krasen izraz so si omislili v komunističnem novoreku polpretekle zgodovine, »obrat družbene prehrane«, kar zveni nekako tako kot skupen svinjski hlev, oprostite, slovnično pravilno je svinjak – zato s kritično oddaljenostjo pogosto rad ošvrknem jedilni list v preddverju teh »kulinaričnih hramov«. Če je meso, potem je ocvrt puran (žaganje, ki škodi želodcu), če je rižota (žganci brez okusa), je ali mesna (obrezki potrebušine) ali iz morskih sadežev (paličic, ki so stisnjeni ribji odpadki, pri čemer ljudje mislijo, da jedo male rakce), če so ribe, so sardelice (smrdijo, ker so stare) ali oslič (zamrznjeno žaganje bres okusa po ribi), če je pasulj, sicer imenitna jed iz Francije, kjer ji pravijo, fonetično zapisano, kasule, je to pocasta in začinjena moka s fižolom in preslanim prekajenim mesom, ki te gotovo ugonobi s prežgano čebulo vred, in tako naprej. Potem poznajo še golaž (prežgana čebula z najslabšim mesom) pa zelenjavni krožnik (zamrznjena ali konzervirana zelenjava iz toplih gred, kjer rastlinje ni v zemlji) in celo vrsto jedi z oznako »domače«, od kislega zelja prek krompirjeve solate do peciva, ki ga res ne bi spravil po grlu. Že šestdeset let enako.