Magda z otroki iz misijona Cacuaco v Angoli. prisrčni. Najbolj me je presenetilo to, da dobijo vsako jutro za zajtrk mlečni riž in nihče nikoli ne pusti zrnca riža, nihče se ne pritožuje: »Oh, spet ta riž!« So stvari, ki te ganejo in ki so ti nerazumljive. Prav tu človek spozna, da se da z majhnimi stvarmi preživeti, da ne potrebuješ vsega, kar si želiš, da se lahko umiješ z vrčem vode in nasitiš z majhnimi obroki. Še vedno je veliko revščine, lakote ter bolezni. Ljudje živijo iz rok v usta, iz dneva v dan, o kakšnem premoženju sploh ni mogoče sanjati. Kljub temu, da nimajo skoraj ničesar, so srečni. Srečni so, da živijo, da imajo drug drugega in da si vzamejo čas drug za drugega. Imajo izreden čut za pomoč, že otroke učijo in jih vzgajajo, da skrbijo za svoje bratce, sestrice ali širše sorodnike. Na misijonu sem popoldan in zvečer vodila ambulanto za otroke, ki so imeli zdravstvene težave. Zanimivo, da je bilo prvi dan samo nekaj otrok, drugi dan jih nisem več preštela, nato pa jih je bilo že toliko, da sploh nisem vedela, kje bi začela. Veliko je bilo opraskanin, odrgnin, turov ter drugih infekcij kože. Ljudje, še posebno otroci hodijo bosi, veliko je smeti in pločevink, na katerih dobijo rane. A kljub temu, da živijo v slabih higienskih razmerah, se jim rane neverjetno dobro celijo. So zelo odporni, saj pravijo, če otrok preživi do 5. leta starosti, postane izredno imun in se laže bori proti boleznim. V Angoli je veliko infekcijskih bolezni: malarij, hepatitis, aids, še vedno se pojavljata gobavost in kolera. Z zdravstvom so težave, ljudje morajo vse storitve plačati, za kar pa večina nima denarja. Tako si pomagajo z domačimi zdravili ali pa se obrnejo k vraču, ki jih skuša pozdraviti. Smrt sprejmejo kot del življenja – se pač rodi nov otrok! Izredno sem občudovala misijonarje, ki podarijo svoje življenje za bližnje in živijo evangelij na vsakem koraku. Resnično jih je Bog poslal tja, da ga oznanjajo in pričujejo o Njegovi neskončni ljubezni. Delo na misijonu me je izredno obogatilo, spremenilo moj pogled na Afriko in na ljudi, ki tam živijo. Pridobila sem veliko lepih izkušenj in novih spoznanj v globoki hvaležnosti, da sem imela možnost preživeti nekaj časa med drugače mislečimi ljudmi. Magda Mihevc