Veliki skesanec tistih let je bil vsekakor Tommaso Buscetta. Buscetta je bil član mafije že od mladih let. Leta 1959 je pred obsodbo zaradi dvojnega umora pobegnil v ZDA, potoval med Severno in Južno Ameriko in organiziral trgovino z mamili. Leta 1972 ga je policija aretirala v Braziliji in izročila Italiji. V ječi se je tako vzorno obnašal - seveda je pri tem užival vse privilegije mafijskega vodje - da si je leta 1980 izposloval kratek dopust za obisk domačih - in izginil. Časopisi so pisali, da si je s plastično operacijo spremenil obrazne poteze, da so tudi njegovi prstni odtisi sedaj drugačni, medtem pa se je on sam skrival na nekem posestvu ob ustju reke Amazonke, kjer ga je leta 1983 ujela brazilska policija, trdno prepričana, da ima v rokah organizatorja široke mreže preprodajalcev mamil po več državah Južne Amerike. Brazilska policija z njim ni ravnala nežno: populili so mu nekaj nohtov, v genitalije so mu spuščali električni tok in mu grozili, da ga vržejo iz letala. Vendar je bilo v tem času, odkar je bil Buscetta na begu, ubitih precej njegovih ožjih sorodnikov in sodelavcev. Vse je kazalo na maščevanje mafije za nekaj, kar naj bi storil in se s tem zameril drugim mafijskim šefom. Ko je v Brazilijo prispel Falcone, da bi se udeležil njegovega zasliševanja, je bil Buscetta že pripravljen govoriti: