Tudi ko si pripravljen na avanturo na morju, ni prav prijetno, ko te ob 1.45, torej celih 15 minut prezgodaj, prijazni sojadralci začnejo buditi. Najprej ti seveda šine skozi možgane samo ena misel kako bi ga prepričal, da še nisi na vrsti, da naj še malo potegne. Potem pomisliš, da je on verjetno prav tako zaspan, kot si bil ti včeraj, ko so bile vloge zamenjane. Potem pa je že tako ali tako tak kraval, da si prebujen. Počasi pokukaš na palubo, poskušaš oceniti temperaturo, da se pravilno oblečeš. Ko si končno zunaj, pa se prejšnja straža kar noče umakniti in se še kar naprej suče po kokpitu. Komaj čakaš, da gredo spat in se stvari nazaj umirijo. Prvih nekaj minut teče hitro. Gledaš okrog, se orientiraš, poslušaš veter, si ogleduješ jadra, pospraviš vrvi, potem se skoraj skregaš, ker se nihče točno ne spomni, kdo je na vrsti za katero funkcijo. Po kakšne pol ure postane monotono. Rešitvi sta dve. Prva je ta, da oceniš, razmere dopuščajo, da skrivaj zadremaš. To seveda odpade, če si krmar, pri vseh ostalih funkcijah je možno. Druga možnost pa je, da se nekdo spomni kakšne igrice, ki bo posadko obdržala pokonci. Recimo asociacije ali kaj podobno dolgočasnega ob katerokoli uri, razen ob 3.00 ponoči!