V Slovenski ljudski stranki so namreč ugotovili (kar niti ni tako težko), potem ko so prebrali Ropovo izjavo o »usklajenih« incidentih v Piranskem zalivu, da je bil njihov predsednik Janez Podobnik blizu hiše Joška Jorasa pretepen od hrvaške policije po nalogu Janeza Janše, takrat šefa opozicije in sedaj prvega vladnega človeka. Janez Podobnik, ki je za nekaj obmejnih bušk dobil ministrski položaj, je zaradi udobne službe lepo tiho, toda v stranki SLS že hudo vre. Majhna podrobnost (ki je majhna le na prvi pogled) je namreč s spretnim manevrom vladnih medijev v hipu izginila izpred oči javnosti. Snovalci novih zakonov so namreč dolgo časa pripravljali zakon o detektivski zbornici, v katerem so bili tudi spretno prikriti členi za legalizacijo dela raznih, že sedaj sicer povsem javno delujočih, paraobveščevalnih skupin ali kot jih imenujejo skrita vladna ušesa, prek katerih se delijo službe in kazni za neposlušne. S spretnim manevrom predsednika Državnega zbora Franceta Cukjatija je bil zakon pripravljen za glasovanje (pripomb opozicije se skoraj ni upoštevalo) in poslancem vladajočih strank je bilo strogo naročeno, da pri dviganju glasovalnih listov slučajno ne bi kdo manjkal. Kajti zakon naj bi šel »skozi« le za en glas. Toda vladni politični inženiring je zatajil, potem ko je prav na dan glasovanja nenadoma zbolel večni upornik v SLS Stanislav Brenčič iz Logatca (pred časom je organiziral piknik pri sebi doma, na katerega je povabil nekaj odločilnih mož iz svoje stranke in jim razložil, da tako poniževanje SLS v vladajoči koaliciji ne more dolgo trajati). Zanimivo, da je bil Brenčič leta 1994 izvoljen za župana Logatca, potem ko je kandidiral na listi Janševe SDS in se šele potem preselil v SLS, zato odlično pozna metode, s katerimi največja stranka »pometa« z manjšimi vladnimi koalicijskimi partnerkami. In ko je na dan glasovanja o zakonu o detektivski zbornici zbolel Brenčič, se je glasovanju odpovedala tudi verjetno najbolj ugledna in poštena gospa v vsej zgodovini parlamenta svobodne Slovenije Marija Pozsonec, poslanka madžarske manjšine, ki ima doma dovolj težav s povzpetniki manjšinske narodnosti, ki bi jo radi na vsak način spodrinili. Huda jeza je bila zaradi neizglasovanega zakona, obenem pa se je povečal strah, da bi vladna koalicija začela razpadati, potem ko je bilo že jasno povedano, da sta celjski župan Bojan Šrot in Janez Podobnik, dr. med., minister za okolje, dosegla dogovor o bodočem predsedniku stranke, ki naj bi dobil neformalno potrditev že septembra. Edini večni kimavec v SLS, ki hvali delovanje vladne koalicije, je tako ostal le še Jakob Presečnik, sicer vodja poslanske skupine, ki še verjame v politične pravljice. Bratje Šrot (ki jih predsednik vlade Janez Janša nima tako rad, da bi njihove fotografije nosil v premierski listnici) so namreč politično in poslovno dovolj složni ter bistri, da so po kapitalskem prevzemu LDS in s kapitalom vodenim društvom Zares ugotovili, da so nastopili novi organizacijski prijemi pri vodenju strank. Že samo idejo o drugačni usmeritvi Slovenske ljudske stranke pa je vlada naglo kaznovala, potem ko je Pivovarna Laško (vodi jo seveda Boško Šrot) po nenadnem inflacijskem skoku zaprosila NLB za reprogramiranje in dodaten najem kreditov. Po ukazu z najvišjega mesta je Pivovarna Laško ostala kratkih rokavov in sedaj išče finančne vire pri avstrijskih bankah, ki so izjemno radodarne prav s hipotekarnimi krediti, ki so silno varljivi. Z učinki slovenske inflacije se trenutno običajni ljudje še ne ukvarjajo veliko (čeprav cene skokovito rastejo). Bolj so zaskrbljeni tako veliki najemniki kreditov, kot sta recimo Igor Bavčar in Boško Šrot, ki kot premoženjska oligarha sicer še držita nad vodo grla Pivovarne Laško in Istrabenza, kajti za najete visoke kredite za odkup tako velikih družb se hudo pozna vsako povišanje odplačilnih obrokov.