Da, to bi moglo pomeniti, da je prostor-čas, kakršnega poznamo, na naši stopnji manifestacija spodaj ležečega prostor-časa, katerega struktura je veliko bogatejša. Naš svet bi bil po svoje pojav nekega drugega zelo različnega sveta. Vendar ne verjamem, da bi ta pretres, če bo do njega prišlo, kaj veliko vplival na naš osebni odnos do sveta. Einsteinova posebna teorija je za fizike tudi pomenila revolucijo v pojmovanju časa. Toda v našem vsakdanjem življenju ni ničesar spremenila. Še vedno se dogovarjamo o zmenkih in se gibljemo tako, kot če bi bil čas newtonski.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
moglo moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
pomeniti pomeniti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kakršnega kakršen oziralni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
poznamo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; mestnik
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, mestnik, množina svojine
stopnji stopnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
manifestacija manifestacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
spodaj spodaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ležečega ležeč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
katerega kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
struktura struktura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bogatejša bogat splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
Naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
po po predlog; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
pojav pojav samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
nekega nek nedoločni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, rodilnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
različnega različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Vendar vendar priredni veznik
ne ne členek
verjamem verjeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
pretres pretres samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
če če podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
do do predlog; rodilnik
njega on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik
prišlo priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
vplival vplivati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; tožilnik
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
osebni oseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
odnos odnos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
do do predlog; rodilnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Einsteinova Einsteinov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
posebna poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
teorija teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
fizike fizik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
tudi tudi členek
pomenila pomeniti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
revolucijo revolucija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
pojmovanju pojmovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Toda toda priredni veznik
v v predlog; mestnik
našem naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, mestnik, množina svojine
vsakdanjem vsakdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
življenju življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
ničesar nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
spremenila spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dogovarjamo dogovarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
o o predlog; mestnik
zmenkih zmenek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
gibljemo gibati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
newtonski newtonsk deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Revije
naslov: Radar
avtor: neznani novinar