No ja, takole je v življenju. Ko se obtolčena kočija začenja kotalikati po strmini navzdol, je ni mogoče več ustaviti. Z aretacijo gospe Ernestine Herrero de Noble se je klobčič intrig začel razpletati po bliskovo. Zločin in grunt imata korenine do pekla. Iz temnih jam so prišle na dan in se odprle boleče krvave rane vojaške diktature, ki je trajala od leta 1976 do leta 1983. Zločinski generali so dali pobiti več kot 30.000 ljudi in šele železna Margaret Thatcher je pokazala in dokazala, da diktatura lahko prelije morje nedolžne krvi, v spopadu z urejeno demokracijo pa je prav hitro gola in bosa. Ko ne bi bilo političnega in gospodarskega razpada, bi uradna Argentina še vedno prakticirala popolno amnezijo. Cela zadeva je še bolj zapletena, saj se vse skupaj dogaja v času pred predsedniškimi volitvami, ki so že zakoličene na dan 27. aprila. Ja, zdaj 27. april celo Argentincem povzroča glavobole. Pa pustimo fusnote za kakšno drugo priložnost.