Daniel se je zavestno odločil, da se bo zavezal uspehu in svobodni izbiri. Ko se mu je rodil sin, je postajal čedalje uspešnejši v trženju multimedijskih storitev in seznam zadovoljnih strank se je daljšal. Hkrati pa so ga še vedno pestili dvomi: ali sem dovolj dober? Ali mi bo uspelo obdržati zagon? Sinov strah pred uspehom je odseval bolečino njegovega »neizpolnjenega« in »neuspešnega« očeta, ki si je tako zelo želel, da bi sin uspel, a je bil hkrati zavisten in je sina le stežka pohvalil. Prizadevanja Danielovega očeta so bila v resnici prizadevanja njegovega očeta. Nikoli si ni upal poglobiti se v to, kakšen je v resnici – kako bi lahko potem ponudil svobodo izbire svojemu sinu?