Gonge so izdelovali najprej iz duhovnih razlogov. Predniki so igrali na sveti gong ob posebnih priložnostih in naznanjali prihod vrhovnih duhovnov. Mojster gonga je bil v starodavnih časih nekaj podobnega kot je danes terapevt. Če so ljudje imeli duševne ali duhovne težave ali pa so jih obsedle entitete, je mojster gonga pripravil zvočno kopel. Legli so v egipčanski položaj mumije ali savasano na hrbtu, jogijski položaj trupla, včasih pa sedli v meditacijski položaj. Mogočen zvok gonga je odstranil vse njihove skrbi in težave ter nevroze ega. Po kopeli so se počutili sveže in prenovljene kot po trdnem nočnem spanju. Don Conreaux pravi, da enako kot na naše prednike deluje gong tudi na sodobnega človeka, zato uči ljudi to starodavno tehniko. "Največji strah, ki še vedno pesti človeka, je strah pred izgubo, smrtjo, izgubo naših teles ali uma. Gong ta strah izniči. Ko vsako noč zaspimo in se naslednji dan zbudimo, je, ko da bi vsak dan umrli. V meditaciji z gongom je podobno: ko gong igra, se počutimo kot v sanjah, a smo budni. Temu pravimo biti buden v sanjah. Gong pomaga, da postanemo budnejši v življenju. Kar koli že so naše sanje, fantazije, upanja, želje, pričakovanja, vizije, nam jih gong pomaga doseči. Okrepi nam ustvarjalno svobodo in energijo ter povrne jasnost misli. Ima to sposobnost, da v ljudeh prebuja modrost, da prav izrazijo prave stvari, ob pravem času, na pravem kraju, ne da bi delali napake in se zapletali v čustva, ki nam otežujejo to naše potovanje na zemlji. Človek je po navadi sam sebi največji sovražnik. Vselej naredimo kaj, kar nam prepreči doseči tisto, kar želimo. Telo nam je bilo dano, da lahko uživamo vse dobre stvari, dih, življenje … Naša negativna čustva, denimo sebičnost, ljubosumnost, jeza, povzročiijo bolezen. Gong jih tako rekoč umije, in ko se znebimo njihovega bremena, nam pot spet postane jasna."