Je že tako, da ima vsak uspešen človek nekaj, kar ga še posebej motivira, da se povzpne nad svojo generacijo. In v tistih časih je bila zagotovo revščina tista, ki ga je gnala naprej. Toda v Turnerjevem primeru ni bilo od začetka tako, saj je bil doma s trdne domačije, in njeg o va mama je bila tista, ki ga je ob šolanju še posebej spodbujala. Najbrž so ga še bolj kot domače razmere motivirale razmere med šolanjem v Mariboru, na Dunaju in kasneje na Reki.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
uspešen uspešen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
še še členek
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
motivira motivirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
povzpne povzpeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nad nad predlog; orodnik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
generacijo generacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
In in priredni veznik
v v predlog; mestnik
tistih tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
časih čas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
zagotovo zagotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
revščina revščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tista tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
gnala gnati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
Toda toda priredni veznik
v v predlog; mestnik
Turnerjevem Turnerjev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
od od predlog; rodilnik
začetka začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
saj saj priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; rodilnik
trdne trden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
domačije domačija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
njeg njeg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
o o samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
va v svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
tista tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ob ob predlog; mestnik
šolanju šolanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
še še členek
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
spodbujala spodbujati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Najbrž najbrž členek
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
še še členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
domače domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
razmere razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
motivirale motivirati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, ženski spol
razmere razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
šolanjem šolanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
v v predlog; mestnik
Mariboru Maribor samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
na na predlog; mestnik
Dunaju Dunaj samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
kasneje kasno splošni prislov; primernik
na na predlog; mestnik
Reki reka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Mariborčan
avtor: neznani novinar