Porotništvo predstavlja enega od žgočih problemov slovenskega sodstva, saj se nemalokrat zgodi, da so glavne obravnave preložene, ker porotniki nanje ne pridejo. Porotniki morajo biti namreč prisotni pri delu vseh okrožnih sodišč, in sicer v tistih kazenskih in civilnih postopkih, za katera tako določa zakon. Zato se je predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar s posebnim dopisom obrnil na občinske organe, v katerem jih je opozoril na »resnost zadeve, saj sodišče brez udeležbe sodnikov porotnikov ne more opravljati funkcije sojenja«. Sodni svet je za vsako okrožno sodišče določil takšno število sodnikov porotnikov, da to omogoča normalno izvajanje sodne funkcije. Ker zakon o sodiščih podaljšuje mandat prejšnjim sodnikom porotnikom do imenovanja novih (porotniki lahko sicer še enkrat kandidirajo za to mesto), bo z imenovanjem novih porotnikov, prejšnjim potekel mandat. Zato mora predsednik višjega sodišča, ki je pristojen za imenovanja, hkrati imenovati toliko porotnikov, kot je to določeno z aktom sodnega sveta. Z imenovanjem manjšega števila bi bilo občutno moteno delo sodišča, opozarja Zalar. Če do izteka roka ne bo vloženih zadosti kandidatur, bo predsednik višjega sodišča presodil, ali bo potreben dodaten poziv predlagateljem, kar bi zelo zavleklo postopek, ali pa bo imenoval porotnike izmed oseb, ki so že doslej opravljale to funkcijo in soglašajo s ponovnim imenovanjem.