Šamanski boben (meavrresgárri) s svojimi simboličnimi podobami je svojevrstno odseval življenjsko filozofijo Samov. Ta filozofija je bila zelo preprosta in učinkovita. Boben je bil samskemu šamanu (Noaidi) prav tako pomemben, kakor je bil oltar krščanskemu duhovniku. Oblikovno in vsebinsko poznamo dva osnovna tipa šamanskega bobna. Pri prvem tipu je bil okvir sestavljen iz širokega lesenega traku - nosilca, oblikovanega v oval. Na spodnji strani je daljši premer ovala povezovalo leseno držalo. Drugi, redkejši tip bobna je bil izrezljan iz kosa lesa, ki je že naravno zrasel v ovalni obliki, podaljšane luknje na spodnji strani pa so se uporabljale kot držalo. Čez zgornjo stran ovalnih bobenčkov je bila napeta membrana, izdelana iz obdelane kože telička ali odraslega samca severnega jelena. Prevladujoča figura na bobnu, ki je največkrat zasedala osrednji del ovalnega bobna, je bil romboid, ki je simboliziral sonce (Beaivi) s štirimi žarki. Sonce je bilo neosebno božanstvo, ki se je poosebilo v Sončni devici na bobnu (Beaivi Nieida). Odvračalo je slabe duhove ter bolezni. Sonce je bilo mišljeno kot mati vseh živih bitij, katerim je dajalo luč, toploto in plodnost. Na dan prvega sončnega vzhoda po temnem obdobju polarne noči se je obroč šamanskega bobna namazal s krvjo tekočino življenja. Sonce je nato pogledalo skozi obroč in pomagalo izgubljenim dušam.