Bil je nekaj centimetrov manjši od mene, toda krepke, mišičaste postave. Nekaj čez štirideset, sem ocenil. Na sebi je imel temnosiv plašč in šal iz kašmirja, oboje je bilo videti strašansko drago. Lase je imel brezhibno počesane na prečko in nosil je očala z okvirji iz želvovine. Kot je kazalo, se je ukvarjal s športom, saj je bil lepo ogorel. Smučanje, sem pomislil. Ali morda tenis? Spomnil sem se, da je imel Izumijin oče, ki je zelo rad igral tenis, podobno barvo. Moški mi je deloval kot kakšen direktor uspešnega podjetja ali pa mogoče še bolj kot pomemben državni uslužbenec. To so govorile njegove oči. Oči človeka, ki je bil vajen ukazovati.