V sodni praksi – to je zapisano tudi v eni od sodb vrhovnega sodišča – se je v zvezi z odvzemom dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika enemu od njih izoblikovala vsebina pojma navidezni posel. In sicer, da gre za transakcijo, ki ne služi povezovanju ponudbe in povpraševanja, kar se najjasneje pokaže v tem, da po zaključenem poslu ali skupini poslov vrednostni papir pristane v rokah prvotnega lastnika. Po nekaj (največkrat dveh) časovno neposredno povezanih pravnih poslih se lastništvo papirja ne spremeni. ATVP je v postopku pred vrhovnim sodiščem predložila preglednice, ki nazorno prikazujejo, da so v vseh primerih stranke (bodisi ista stranka ali več strank, ki v zaporednih aplikacijah zamenjajo vlogi kupec-prodajalec) sočasno podale nasprotna prodajna in nakupna naročila za enako količino enakega vrednostnega papirja, borzni posrednik pa je takšna naročila izvršil s sklenitvijo poslov nekaj minut po njihovem sprejemu. ATVP je opozorila, da so takšni fiktivni posli prepovedani in škodljivi, saj je treba ščititi integriteto borznega trga. To pomeni preprečiti prikazovanje fiktivnih prometnosti določenega vrednostnega papirja, kar bi lahko umetno dvignilo njihovo ceno, zavedlo kupce ter povzročilo nestabilnost na borznem trgu in nezaupanje vlagateljev.