In kako bi morali opravljati delo novinarji? Po Glogovšku bi bil torej Petek dober novinar le, če bi pohlevno opravljal strojepisno delo poročevalca in sledil ugotovitvam državnih organov, ko gre za sume pranja denarja. Paradigma bodočega novinarja v očeh države in večinskega lastnika Večera je podobna in v obeh primerih jasna: prijazen kronist družabnih srečanj ali vestna tajnica s talentom za povzemanje državnih sporočil za javnost. Je torej še kaj upanja za pravo novinarstvo? Odzivi v Večeru s strani njegovih novinarjev (Borko de Corti, aktiv novinarjev na čelu Melite Forstnerič Hajnšek, Peter Jančič, Milan Predan) povejo dovolj: v svoji deklarativnosti ne bodo kar zlepa pristali na dviganje pesti proti svojim obrazom (Večer, 18. in 19. 4. 2002). Toda Glogovškova teza, da »ni stvar novinarjev, če v banki perejo denar«, ni zgolj poseg v načela svobode izražanja in v avtonomijo novinarskega dela. Prav tako ni zgolj nedopustno vmešavanje v uredniško politiko časopisa tam, kjer bi moral ta skrbeti le za finančno plat družbe. Paradoks svobodnega novinarstva, v resnici kar njegova samoumevna ontologija, k sreči počiva hkrati že na čisto ekonomskih in prav nič moralnih načelih: če ga ne dovolite, če ga ovirate, ljudje novinarskim vestem sploh ne bodo več verjeli. Če bodo vesti neverodostojne, nekonsistentne in omejene, ne bodo več vesti v pravem pomenu besede. Novinarska informacija bo postala nepotrebna, ker zanjo ne bo zanimanja. Posledično bodo nepotrebni novinarji oziroma mediji, skozi katere se te informacije sporočajo in jih končno kupci tudi kupujejo. S tem pa bo torej ukinjen finančni razlog za njihov obstoj. Lastnik se ne bo lahko le obrisal pod nosom zaradi dobička, ampak bo prisiljen medij, recimo časopis, preprosto prodati in naložiti svoj denar kam drugam. In rezultat? Seveda katastrofalen: lastniki ostanejo brez dobička ali kar kapitala, novinarji brez dela, mi pa brez informacij oziroma časopisa. Jože Glogovšek, ki budno »čuva integriteto bančnih skrivnosti«, tega očitno ne ve, tako da v resnici dela ne le proti medijskim, ampak celo proti svojim kapitalskim interesom. Kajti uničiti svobodno novinarstvo pomeni nujno uničiti novinarstvo, s tem pa tudi finančne in kapitalske razloge za obstoj časopisa. Njegovo ravnanje ni le v neskladju s pravili novinarskega dela, ampak celo z logiko kapitala, ki jo zastopa.