Tako je torej z razglednimi točkami. Ko vam kdo reče New York, najprej pomislite na Manhattan. Prav. Tudi sama sva pod lupo vzela Manhattan. Vse ostalo so itak predmestja, čeprav slovita, celo razvpita - divji slum po imenu Bronx, nostalgični Brooklyn, napol podeželski, a gangsterski Staten Island in proletarsko-cementarski Queens (industrijski in smogasti Jersey City je na drugi strani reke Hudson, v drugi državi). Ni čudno, da so prav v Queensu zgradili letališča (okej, tam najdete tudi Forest Hills, pa Flushing Meadows in štadion Shea). Koga briga hrup, dokler slušne aparate potrebuje proletariat. In ko bodo oglušeli, še toliko bolje - za slušne aparate ne bodo imeli, tako da jim bo potem res čisto vseeno. Letalo gor, letalo dol. Queens je sicer zračni most med Manhattnom in svetom, toda ko stopite na Manhattan, vam v ušesih zabrenči ona znana sls-metafora o gradnji mostov. Manhattan, sicer zelo podolgovat polotok, je namreč veliki graditelj mostov. Pa ne le o onih med narodi, etničnimi skupinami in plemeni, češ New York je "talilni lonec", ampak tudi tistih povsem banalno empiričnih in čutno nazornih. Z drugimi besedami, Manhattan je videti kot kak srednjeveški grad, ki je od celine ločen z vodnimi kanali in podobnimi naravnimi ovirami. Obdajata ga dve reki - malce širša reka Hudson in malce ožja Vzhodna reka. Tako sta umazani in oporečni, da plavanje odpade. Zato so tam mostovi - in tudi podvodni tuneli. Mostovi nosijo različna imena, recimo George Washington, Manhattan, Williamsburg, Queensboro, Verrazano itd., prav tako pa tudi tuneli, recimo Queens-Midtown, Brooklyn Battery in kakopak Holland, ki je zdaj širom sveta znan po tem, da so ga v spektaklu Svetloba torpedirali ogenj, voda, zemlja in zrak ter ga spremenili v apokaliptični... khm... "talilni lonec". Make no mistake: mostnino se plačuje. Tunelnino tudi. Hej, če se vam ne ljubi stati v vrsti, lahko najamete tipa, ki bo v vrsti stal namesto vas.