Nizozemska pesnica Marianne Kiauta je po zbirki haikujev izdala še zbirko tank. Notranjost besede je na zunaj prav tako elegantna kot Prvi žafran, (izšel l. 2000). M. Kiauta si je izbrala iste sodelavce kot za prejšnjo zbirko, le pisec spremne besede je tokrat pesnik Boris A. Novak. Slednji se pri predstavitvi tank ni mogel izogniti pri nas bolj znani japonski pesniški zvrsti, haikuju . Kot vemo, ima haiku v klasični obliki tri vrstice (5-7-5 zlogov), tanka pa pet (5-7-5-7-7). Spomni nas tudi na to, da je tanka starejša od haikuja, skupaj z verižnimi pesnitvami rengami je haikujeva predhodnica. B. A. Novak opaža, da na Zahodu, kadar pišemo haikuje in tanke, privzemamo japonske (oz. vzhodnjaške) estetske vrednote. V danem primeru je to čut za konkretnost, ki se kaže v uporabi čutno nazornih podob. Hkrati nas opozarja, da pesnica Notranjosti besede združuje klasično japonsko poetiko (ki ne pozna metafor) s poetiko evropskega modernizma, za katerega je značilna prav metaforična uporaba jezika. Naslov Notranjost besede je v tem pogledu programski, saj gre pri moderni zahodni poeziji bolj za razkrivanje skrivnosti jezika (kot za razkrivanje skrivnosti sveta oz. skrivnosti biti).