To je od tega, ker doma nismo imeli zemlje in je bila lakota po zemlji. Mati je imela en krajec njive za krompir daleč v sosednji vasi in smo hodili tja in smo si želeli krajec zemlje doma in kozolec. In potem smo ga zgradili, ko sem imel pet let. Imel je samo en »štant«, a je bil naš in je dišalo po tisti hrastovini: še danes čutim v nosnicah vonj po lesu! In bili smo ponosni, da imamo kozolec! Potem so mi ga podrli.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
od od predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
ker ker podredni veznik
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
zemlje zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
lakota lakota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
zemlji zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Mati mati samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
en en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
krajec krajec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
njive njiva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
krompir krompir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
daleč daleč splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
sosednji sosednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
vasi vas samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
hodili hoditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tja tja splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želeli želeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
krajec krajec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zemlje zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
kozolec kozolec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
In in priredni veznik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
zgradili zgraditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
pet pet glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
let leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
samo samo členek
en en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
štant štant samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
a a priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dišalo dišati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
po po predlog; mestnik
tisti tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
hrastovini hrastovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
še še členek
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
čutim čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
nosnicah nosnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
vonj vonj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
lesu les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
In in priredni veznik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
ponosni ponosen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
kozolec kozolec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
podrli podreti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar