Zdaj pa Rožine sanje: "Sanje so se začele v drugem nadstropju neke velike stavbe. Stavba je bila še najbolj podobna tovarni, saj je imela v prostornih halah postavljene ogromne stroje. Potem se je v sanjah pojavila skupina ljudi, ki bi jih še najbolje opisala z besedo divjaki ali domorodci s kakšne druge celine. Podobni so bili namreč Indijancem, saj so imeli temno kožo in dolge, ravne, črne lase, oblečeni pa so bili v preproste obleke, narejene iz rastlinja. Po telesu so bili porisani s pisanimi barvami v najrazličnejših vzorcih. Nosili so tudi nakit, ki se je svetil in cingljal, ko so tekali naokrog. Do teh ljudi sem čutila simpatijo in sem jih z naklonjenostjo opazovala, skrita v senci na drugem koncu tovarniške hale. V sanjah se je nato pojavila še druga skupina ljudi. Bili so belci, oblečeni v bele laboratorijske halje. Belci so začeli pobijati domačine, tako da so jih ujeli in stlačili v stroje. Bila sem zelo pretresena, ko sem to videla, a storila nisem nič."