Večkrat slišimo, da je občutek osamljenosti nekaj drugega kot samost, samota. Človek je lahko sam, pa se ne čuti osamljenega. Lahko pa je obkrožen z ljudmi, ki ga imajo radi in ki jim ni vseeno, pa se vseeno čuti, da je sam. Čuti, da ga nihče res do konca ne razume, ne sprejema, je nima do konca (lahko bi rekli tudi brezpogojno) rad! Čuti se krivega, ker mu okolica zagotavlja: naj vendar že verjame, da jo imamo radi! Sprašuje se, kaj je narobe z njo, da te ljubezni, skrbi in zanimanja ne more občutiti, jim verjeti. Lahko čuti, da dvom prihaja iz nekega drugega sveta in ni skladen z resničnostjo. Ta dvom je lahko tako globok, da podvomi v resničnost: takrat so drugi deležni njenih pripomb ali celo obtožb, da so nepozorni, da ga ne sprejemajo, da jo le izkoriščajo, da ga nimajo radi itd. Njihovim vedno novim zagotovilom, da temu ni tako, pa ne (z)more verjeti.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Večkrat večkrat splošni prislov; primernik
slišimo slišati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
občutek občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
osamljenosti osamljenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
samost samost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
samota samota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
čuti čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
osamljenega osamljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
obkrožen obkrožen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
z z predlog; orodnik
ljudmi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
ki ki podredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
vseeno vseeno splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vseeno vseeno splošni prislov; nedoločena stopnja
čuti čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Čuti čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
do do predlog; rodilnik
konca konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
razume razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
ne ne členek
sprejema sprejemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
do do predlog; rodilnik
konca konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
rekli reči glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
brezpogojno brezpogojno splošni prislov; nedoločena stopnja
rad rad splošni prislov; nedoločena stopnja
Čuti čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
krivega kriv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
ker ker podredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
okolica okolica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zagotavlja zagotavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naj naj členek
vendar vendar priredni veznik
že že členek
verjame verjeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
Sprašuje spraševati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
narobe narobe splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik
da da podredni veznik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
skrbi skrbeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
zanimanja zanimanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
občutiti občutiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
verjeti verjeti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
čuti čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
dvom dvom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
prihaja prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
nekega nek nedoločni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, rodilnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
skladen skladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
z z predlog; orodnik
resničnostjo resničnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
dvom dvom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
globok globok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
da da podredni veznik
podvomi podvomiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
resničnost resničnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
deležni deležen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
njenih njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, ednina, ženski spol svojine
pripomb pripomba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ali ali priredni veznik
celo celo členek
obtožb obtožba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nepozorni nepozoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
sprejemajo sprejemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
le le členek
izkoriščajo izkoriščati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nimajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
itd. itd. okrajšava
Njihovim njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, množina svojine
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
novim nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, dajalnik
zagotovilom zagotovilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
da da podredni veznik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
ne ne členek
z z predlog; orodnik
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
verjeti verjeti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Gorenjski glas
avtor: neznani novinar