Firencam po pravici pravijo umetnina, ustvarjena za pešce. V njej je 65 muzejev, 69 umetnostnozgodovinsko zanimivih cerkev, 85 palač, nešteto vodnjakov, spomenikov in kipov v nobenem drugem mestu ni na razmeroma tako majhnem prostoru tolikšnega obilja umetnosti. »Firence so tako prepolne lepih stvari vseh vrst, da jih moraš ogledovati cele mesece,« je pisal nemški kipar in arhitekt Adolf von Hildebrand. V obrisu mesta gospoduje nad drugimi sijajnimi poslopji vse presegajoča Stolnica (Duomo, Santa Maria del Fiore) ((2)) z mogočno kupolo iz rdečih opečnih strešnikov in belega marmorja. V 160 metrov dolgi stolnici je prostora za 20 000 ljudi. Zidati so jo začeli konec 13. stoletja. Veliko kupolo, ki tehta 25 000 ton in je visoka 107 metrov, so dokončali šele v 30. letih 15. stoletja, svetlobnico na vrhu pa 1461. Kupola je mojstrovina Bruneleschija, z njo je ustvaril merilo za vse čase. Zvonik (Campanile) je začel zidati Giotto 1334. Veliko kipov, ki so krasili stolnico in Zvonik, so zaradi spomeniškovarstvenih razlogov sneli; zdaj si jih lahko v Stolničnem muzeju (Museo dell'Opera del Duomo) ((3)) ogledamo od blizu, med njimi 16 prerokov in sibil Andree Pisana, Donatella in drugih, Michelangelovo Sočutno in plošče z bronastih vrat Krstilnice (Battisterio S. Giovanni) ((1)) poleg stolnice. Osmerokotna krstilnica iz belega marmorja izvira iz 11. stoletja. V notranjščini nas prevzamejo večbarvni marmorni tlak in čudoviti mozaiki v kupoli. Najslovitejša pa so seveda tri mogočna bronasta vrata s čudovitimi reliefi s prizori iz Stare in Nove zaveze. Upodobitve na južnih vratih je končal Andrea Pisano 1330, Lorenzo Ghiberti pa je do 1424 delal na severnih vratih in nato 24 let na vzhodnih, imenovanih Rajska vrata (Porta del Paradiso).