O čudežnem spočetju bi lahko govorili tudi v primeru Marije in Jožeta Stritarja iz Velikih Lašč, ki sta bila ena od ustanoviteljev društva Deteljica. Poročila sta se pred dvanajstimi leti, ko je bilo njej 26, njemu pa 28 let. Čeprav zdravniki niso našli nobenega medicinskega razloga, sta si pet let na vse mogoče načine zaman prizadevala za zanositev. Odločila sta se za posvojitev. Po letu dni in pol jima je center za socialno delo predlagal posvojitev šestmesečne deklice. Biološka mati jo je pustila na cerkvenem pragu, od tam pa je šla v rejo. Stritarjeva sta odločitev sprejela v treh dneh. Deklico sta poimenovala Ana, na ljubljanskem gradu pa sta jo slovesno posvojila v družbi sorodnikov in prijateljev. Tri leta pozneje sta bila trdno odločena, da posvojita še enega otroka. Pri Deteljici sta se vključila v program priprave na nadomestno starševstvo in takrat se je zgodilo Marija je zanosila in rodila hči Jero. Pravita, da je bila jalovost zanju božji dar, kajti sicer ne bi sebe kot človeka in kot partnerja nikoli razvila tako, kot sta se razvila v času, ko nista mogla imeti otrok. "Vrtela sva se v začaranem krogu in razmišljala sva samo o otroku, tako da niti nisva več videla drug drugega. Nisva znala uživati niti kot moški in ženska v odnosu. Šele skozi program društva sva spoznala, kaj je narobe," pravi Marija.