Za razstavo so poleg že razstavljenih slik uporabili tudi veliko gradiva, ki je bilo shranjeno v depojih. Na ogled je 143 slik najvidnejših avtorjev tistega obdobja, kot so Josip Tominc, Matevž Langus, Mihael Stroj, Anton Karinger, Pavel Künl in drugi. Razstava obsega dela, ki so nastajala do leta 1870. Avtorica razstave Barbara Jaki je povedala, da je bilo o tem, kako zbirko nasloviti, veliko razprav, dokler se niso odločili za Meščansko sliko, kar po njenem zajame vsebino razstave. V prvi polovici 19. stoletja je bilo slikarstvo neločljivo povezano z družbenim in političnem dogajanjem. Kot naročnik in plačnik slik je v ospredje stopil meščan, ki je s svojimi zahtevami odločilno vplival na slikarja in njegov status. Tisti čas je bilo v zgodovinskem smislu zelo živahno obdobje narodnega preporoda, marčne revolucije, francoske okupacije in živahne politične dejavnosti Ljubljane, v tistem času pa je ustvarjal in živel tudi France Prešeren, katerega 200-letnico rojstva slavimo letos. Zaradi vsega tega je bilo takratno slikarstvo zelo raznoliko, saj sega od klasicizma in bidermajerja prek romantike do začetkov realističnega slikarstva. Najpogostejša sta portret in krajina. Ob razstavi je Narodna galerija izdala tudi obsežen katalog, ki vsebuje uvodno študijo, barvne in črno-bele reprodukcije, strokovne opise slik, opise stanja, izvore, sezname razstav, bibliografijo ipd. Nekateri slikarji so javnosti manj znani, vsi pa so razvrščeni po abecednem redu, medtem ko so razstavljeni po motiviki. Večini upodobljencem na slikah so poiskali njihova prava imena, pri tem pa jim je, kot je povedala Barbara Jaki, zelo pomagal njihov arhiv, kjer so našli veliko pisem s podatki, ki so jih prodajalci slik pisali kupcem. Na podlagi dokumentacije so nekaterim slikam spremenili ime, vendar so staro ime objavili v oklepaju. Veliko slik je bilo posebej za razstavo restavriranih, le dve sta v tako slabem stanju, da sta objavljeni le v katalogu. Razstava bo na ogled do 31. avgusta.