Finec je v marsičem podoben Slovencu. Finska tako kot Slovenija nima naravnih bogastev in oboji se zavedamo, da je naša moč v znanju in pridnosti. Finec slednje izrazi brez velikih gest, počasi prime kozarček, ga rahlo privzdigne in šepne Vele! Moj Finec brat. A če hočeš, da te imajo v Sonkajarviju za velikega gospoda, potem rečeš, da si tak kot Herko Ronkainen. Lokalna zgodba pravi, da je bilo v Sonkajarviju že v 18. stoletju nekaj kmetov z zelo lepimi hčerami in Herko Ronkainen je vedno dobil najlepšo. Odtrgal jo je z njive, kjer je ravno sadila grah, jo zavihtel na rame in tekel z njo domov. Pri nas bi rekli, da je bil Herko Ronkainen runkl, da fant enostavno ni imel stila, a dejstvo, da se ugrabljene deve niso prav rade vračale domov k očetom, samo še potrjuje legendo, da je bil Herko res nekaj posebnega. Herko je bil playboy. Danes bi bilo to enako tistim fantom, ki s kar precej denarja živijo v ultravijolični temi diskotek. Zakrinkani s črnimi očali, da je videti, kot da ne gleda, in potem osvaja mlada dekleta. OK, tako kot drugi. A drugi vsaj vedo, kdaj se je zgodilo, s katero osebo točno in predvsem zakaj, playboy pa nima tovrstnega spomina. Vidi lepo lepo dekle in za vsako ceno mora postati njegova. In tu bi se spet lahko primerjali s Finci: Na Slovenskem pravi playboyi ne rastejo v izobilju. In tako kot na Finskem mimogrede razglasimo navadne lokalne frajerje, ki se repenčijo pred dekleti, za playboye. Sale Vrtnar? Zgolj imidž za naslovnico prve plošče. Rajko Hrvatič iz Kopra ali kak drug poslovnež iz rubrike v Lady? Bolj kilavo povprečje. Sploh če si priznam, da je bila moja prva predstava o tipičnem slovenskem playboyu Jonas, še iz tistega obdobja, ko je vodil Videošpon. Bil nam je precej blizu, v bistvu prav simpatičen, ta zdelani, kumerni fant na stalno zamazanem motorju. Na videz sramežljiv in zadržan, a spogledljiv in samozavesten, ko so se prižgale televizijske kamere in je s pogledom izpod čela osvajal presrečne gledalke. Če se samo spomnim načina, kako so naše mame izgovarjale njegovo ime: Jonas! Kot da bi rekle: Armstrong na Luni! Paul McCartney! Ali: pravkar odtrgan cvet orhideje. Nekaj zelo posebnega, torej. Takrat še nisem točno vedela, kaj je to playboy, a nekako se mi je svitalo, da bi Jonas lahko bil nekaj takega. Frajer. S temnimi očali. In mis Slovenije na mehkem sedežu motorja. Slednje je sicer imelo ravno nasproten efekt na naše očete. Njihova negacija in očiten odpor do Jonasa sta izhajala iz nekakšne očitne prizadetosti. Kdo pa ne bi spal z Metko Albreht, vsi bi radi, a takrat je uspelo samo Jonasu. Važič, luzer, to je bil Jonas za naše očete. A ženskam je bil všeč, pa čeprav se je potem izkazalo, da s playboyem ni imel nobene zveze.