Poreklo dalmatinca še danes ni čisto jasno, strokovnjaki pa so si enotni, da gre za zelo staro pasmo. Širša javnost si ga je zagotovo najbolj zapomnila po risanem filmu »101 dalmatinec«, pa tudi priljubljenost pasme je po tej uspešnici močno narasla. Čisto upravičeno, saj je to izredno prijazen, živahen, skladno grajen, močan in mišičast pes, ki nikakor ni primeren za nekoga, ki hodi na kratke in počasne sprehode, saj obožuje in tudi potrebuje tek. Prav veselje do tekanja je njegova glavna značilnost, zato se izredno dobro počuti na deželi. Sicer pa je dalmatinec izredno živahen in lahko učljiv, zelo dobro se razume tudi z otroki. Zanimivo pri tej pasmi je, da so mladički popolnoma beli, ko se skotijo. Čez nekaj časa se na njihovih kožuščkih pojavijo blede packe, ki se postopoma spremenijo v pike. Le te morajo biti jasno omejene, enakomerno posejane in velike od 2 do 3 cm. Temneje pigmentirani dalmatinci morajo imeti temne tudi oči in črn smrček, medtem ko imajo lahko svetleje obarvani rjave oči in prav tak smrček. Dlaka je kratka, trda, gosta in svetleča ter enostavna za negovanje. Uhlja so priležna in zaželeno je, da so posuta s pikami. Njegov rep je precej dolg, rahlo zavit navzgor. Dalmatinci so kar visoki, tudi tja do 60 cm, težki pa okoli 25 kg. To je pes, ki je zelo navajen na človeško družbo, rad je ob svojem gospodarju, če zanj nimamo časa, je bolje, da ga nimamo. V primeru, da se bomo odločili, da nam bo družbo delal dalmatinec, pa bomo v svojo hišo vsekakor dobili živahnega, igrivega in prijaznega psa, ki nam bo še posebej hvaležen za dolge sprehode.