KRAVJI BAL poteka nekako takole: s planjav pod Triglavom prikopitlja v Ukanc petdesetglava čreda goved, tam jih že nestrpno čaka truma izletnikov, potem ljudje in živali kakih petnajst minut tekmujejo, kdo bo debeleje pogledal, za konec pa si prisežejo večno zvestobo. V slavnostni povorki malce sramežljivo, a ponosno stopa tista peščica preživelih pastirjev in majerc, ki je patent za bohinjski sir davno prepustila kombinatom v dolini, zaključni fešti alpskega turizma pa daje ton vrsta krošnjarjev, oskrbljenih z avtentičnimi spominki, kilami kave in neizbežnimi snopi nogavic. Ljubiteljem bizarnosti piha na dušo kak Alpski, po domače Alpenoberkrainer Quintet, kot piše na njihovih avstrijskih vozilih, žaltave pa vešče razdira Boris Kopitar, ki ti mimogrede pove tudi kako šalo na račun »ciganov, oprostite, Romov«, in temačno žuga nekaterim, ki še niso pretrgali vezi s »srbohrvaščino«. Ja, pravi nacionalturizem, porečete, vendar pa se je včeraj vrnilo k eksotičnim kravam tudi najmanj 300 Italijanov in 60 Dolenjcev iz Clevelanda, prvim gre tudi nekaj hvale za letošnjo izjemno - domačini bi skromno rekli zelo uspešno - sezono, saj so že o veliki noči začeli množično nabijati nogomet po travnikih Triglavskega narodnega parka. Meje Gorenjske so slejkoprej jasne, dovolj je že pogledati na majice tržaškega fan cluba Alpskega kvinteta, kjer pod European tour piše Slovenia, Österreich, Bayern, in če ni po kennedyjevsko vzkliknil »Ich bin ein Oberkrainer« prisotni Marijan Podobnik, naj to storim sam.