Zakon o proizvodnji in prometu mamil je Tito podpisal leta 78. Z njim so vsem, ki za to niso imeli izrecnega dovoljenja, prepovedovali proizvodnjo, uvoz, izvoz, promet in posest mamil. Torej snovi, "z uporabo katerih se lahko ustvarijo stanja odvisnosti, ki utegnejo povzročiti okvare zdravja ali kako drugače ogroziti človekovo integriteto", če povzamem besedilo zakona. Seznam mamil so, brez ločitve med bolj ali manj nevarnimi, sploh pa ne med "trdimi" in "mehkimi" drogami, objavili v Uradnem listu, z leti pa so mu dodajali nove omamne substance in sosledno z jugoslovansko inflacijo zviševali predvidene kazni. O teži prekrška ali kaznivega dejanja se je, glede na količino in vrsto zaplenjenega mamila, odločalo sproti na sodišču, enako preudarno pa so ravnali tudi policaji na terenu. Medtem so mamila kljub izrecni prepovedi in pregonu doživljala razcvet, katerega prvi začetki segajo v šestdeseta leta, njihova pogostnost pa se je oblikovala v skladu z regionalnimi posebnostmi SFRJ. V Makedoniji in severneje se je dalo vedno dobiti kaj skrivoma proizvedene okice, opija, surovine za tamkajšnjo industrijo zdravil. Beograd je po zaslugi svoje umeščenosti na križišče tihotapskih poti sčasoma prerastel v jugoslovansko prestolnico heroina in tudi požel žalostni primat v tekmi, kje se bo najprej razpasel virus aidsa. Le počasi sta mu sledila Zagreb in Sarajevo, dosti hitreje pa Split, ki sta mu domovinska vojna in obilna poraba nedovoljenih poživil na fronti dala nov zagon. Slovenija je zadržala svoj sloves "zelene dežele" oziroma rastišča izvrstne marihuane, kateri so se konec osemdesetih pridružile večje količine heroina in mlajših odvisnikov. Ecstasy, v skladu z zastopanostjo rejverske mladeži, kraljuje na Hrvaškem, v Sloveniji se je ravno dobro prijel, v Beogradu pa ga zavoljo cenenosti drugih, močnejših substanc šele čaka pravi vzpon. Če skrajšamo sicer na moč površinsko razgledovanje po prostranstvih bivše domovine - mamila, od "težjih" do "lažjih" sort, še nikoli niso bila tako dostopna in razširjena kot sedaj, to, ali za svoj denar res dobiš pričakovano robo, pa je že druga pesem. Kaj je, medtem ko v Sloveniji vleče jointe staro in mlado, delala policija? Hja, počela je kar veliko stvari in to, res, z uspehom. Kakor se je večalo število uporabnikov prepovedanih snovi, tako so se večale količine zaseženih mamil in so se množili sodni procesi. Vendar pa se zdi, kakor vam bo potihem priznal vsak bolje poučeni policaj, da gre za neskončno in na vnaprejšnji poraz obsojeno vojevanje. Mu bo napravil konec novi, tokrat res slovenski zakon o mamilih in psihotropnih snoveh?