Od takrat so psihologi preučili še na stotine drugih oseb -- nekatere z nenavadnimi sposobnostmi ali okvarami spomina, večino pa z normalnim delovanjem spomina in sposobnostjo pomnjenja. Njihove raziskave so obrodile več teorij o delovanju spomina. Čeprav ostaja marsikateri vidik fiziologije spomina skrivnost, se vedno bolj zavedamo, kako premišljene so bile metode, ki so jih uporabljali stari Grki in Rimljani in kako dobro so bile prilagojene delovnaju človekovih možganov.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Od od predlog; rodilnik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
psihologi psiholog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
preučili preučiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
še še členek
na na predlog; tožilnik
stotine stotina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, rodilnik
oseb oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
nekatere nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
z z predlog; orodnik
nenavadnimi nenavaden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
sposobnostmi sposobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
ali ali priredni veznik
okvarami okvara samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
spomina spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
večino večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
z z predlog; orodnik
normalnim normalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
delovanjem delovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
spomina spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
sposobnostjo sposobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
pomnjenja pomnjenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Njihove njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, imenovalnik, množina svojine
raziskave raziskava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
obrodile obroditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
več več splošni prislov; primernik
teorij teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
o o predlog; mestnik
delovanju delovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
spomina spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Čeprav čeprav podredni veznik
ostaja ostajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
marsikateri marsikateri nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
vidik vidik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
fiziologije fiziologija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
spomina spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
skrivnost skrivnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
zavedamo zavedati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
premišljene premišljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
metode metoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
uporabljali uporabljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
stari star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Grki Grk samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
Rimljani Rimljan samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
prilagojene prilagojen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
delovnaju delovnaju samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
človekovih človekov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
možganov možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Kako urimo spomin
avtor: neznani avtor