in tako dalje, ljudje se zaljubijo, se imajo radi, živijo skupaj (ali pa tud ne in gre vse bolj na hitro) in imajo tudi otroke, in so rasno mešane družine, da se o narodno mešanih sploh ne pogovarjama, in potem še dodaš da nek narod ima manjšo rodnostm drugi večjo, eni narodi imajo takšno da je manjša od umrljivosti, - narodi se mešajo, rase se mešajo - čist normalno.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
in in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
dalje dalje splošni prislov; nedoločena stopnja
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zaljubijo zaljubiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
živijo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
tud tudi členek
ne ne členek
in in priredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
na na predlog; tožilnik
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
otroke otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
rasno rasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
mešane mešan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
družine družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
o o predlog; mestnik
narodno narodno splošni prislov; nedoločena stopnja
mešanih mešan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
sploh sploh členek
ne ne členek
pogovarjama pogovarjameti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
dodaš dodati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
da da podredni veznik
nek nek nedoločni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
narod narod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
manjšo majhen splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, tožilnik
rodnostm rodnostm samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
večjo velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, tožilnik
eni en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
narodi narod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
takšno takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
manjša majhen splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
umrljivosti umrljivost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
narodi narod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mešajo mešati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
rase rasa samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mešajo mešati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
čist čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
normalno normalno splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: 24ur.com
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor