Vedno znova se zgodi. Človek se zaljubi do ušes, ON je naša prva misel, ko se zjutraj zbudimo, in zadnja, ko zvečer zaspimo. Toda na žalost se vedno ne konča srečno za oba – predvsem ne takrat, ko nam objekt poželenja ne vrača čustev. Enako se zgodi, če nima časa za nas, je premalo vnet in je le nekoliko 'mlačen'. Takrat ženske pogosto počnemo prave neumnosti. Vse vemo, o čem govorimo. Kolikor redkeje se nam oglaša na telefonske klice, toliko pogosteje ga kličemo. Včasih se sredi noči odpeljemo do njegovega stanovanja, le da bi preverile, ali je sam doma. V določenem trenutku nam postane jasno, da smo dovolj trpele in razumemo: Iz te zveze ne bo nič in potegnemo črto pod njo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
znova znova splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zaljubi zaljubiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
do do predlog; rodilnik
ušes uho samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ON on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
prva prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
misel misel samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zjutraj zjutraj splošni prislov; nedoločena stopnja
zbudimo zbuditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
zadnja zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
zvečer zvečer splošni prislov; nedoločena stopnja
zaspimo zaspati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Toda toda priredni veznik
na na predlog; tožilnik
žalost žalost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
konča končati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
srečno srečno splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
oba oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, tožilnik
predvsem predvsem členek
ne ne členek
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
objekt objekt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
poželenja poželenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
vrača vračati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
čustev čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Enako enako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
če če podredni veznik
nima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
premalo premalo splošni prislov; nedoločena stopnja
vnet vnet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
le le členek
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
mlačen mlačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ženske ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
počnemo početi glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
prave pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
neumnosti neumnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
vemo vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
o o predlog; mestnik
čem kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
govorimo govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Kolikor kolikor podredni veznik
redkeje redko splošni prislov; primernik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
oglaša oglašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
telefonske telefonski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
klice klic samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
pogosteje pogosto splošni prislov; primernik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
kličemo klicati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sredi sredi predlog; rodilnik
noči noč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
odpeljemo odpeljati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
do do predlog; rodilnik
njegovega njegov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, rodilnik, ednina, moški spol svojine
stanovanja stanovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
le le členek
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
preverile preveriti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
ali ali priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
V v predlog; mestnik
določenem določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
trenutku trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
postane postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
jasno jasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
trpele trpeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
in in priredni veznik
razumemo razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
Iz iz predlog; rodilnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
zveze zveza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
potegnemo potegniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
črto črta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pod pod predlog; orodnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik
zapri
vir: Adria Media
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Lisa : polna dobrih idej
avtor: neznani novinar