odnosni vzorci čutijo in izražajo kot družina; to lahko vključuje vedenjske vzorce medsebojne povezanosti in zagotavljanje podpore kakor tudi čustvene povezanosti, ljubezni in intimnosti. Ta leča tako konstituira družinske odnose na družbenem vedenju in čustvih in ne na zunanjih kriterijih, kot so zakonske ali genetske povezave. Tu raziskovalci definirajo družino s tem, kako ljudje čutijo in se vedejo; tako je lahko skoraj vsaka pomembna povezanost pojmovana kot družinska, dokler ljudje komunicirajo drug z drugim na način, značilen za družine. Po drugi strani pa leča vloge dopušča, da celo genetsko ali zakonsko določeni odnosi niso nujno pojmovani kot družinski, kadar je odsotna čustvena povezanost ali podporno, medsebojno odvisno vedenje. Ta perspektiva dovoljuje raziskovalcem, da vključijo tiste, ki čutijo in se vedejo kot družina, čeprav mogoče nimajo skupnih genetskih vezi ali ne uživajo legalnega priznanja. Vendar širina, inkluzivnost in razlike v specifičnih definicijah vloge vključujejo tudi pomanjkanje specifičnosti. Družbenolegalna leča Ta leča oblikuje družinske odnose na podlagi družbenega vedenja, a se v nasprotju z lečo vloge osredotoči na specifično kategorijo družbenega vedenja, ki pomeni udejanjanje zakonov in pravil. Iz te perspektive so družinski odnosi tisti, ki temeljijo na legalnem priznanju družinskega statusa. Odnosi, ki niso formalno priznani z zakonom, niso družinski; tako je ta leča konceptualno ožja od leče vloge. V primerjavi z lečo vloge je prednost za raziskovalce, ki prevzamejo družbenolegalno lečo, ta, da dobijo zunanji, objektivni kriterij klasifikacije odnosov kot družinskih ali nedružinskih, kar omogoči večjo standardizacijo v programih družinskih raziskav. Ker pa se zakoni spreminjajo s časom in s pravosodnimi sistemi, je slaba plat za raziskovalce, ki prevzamejo ta pogled, da morajo biti zelo specifični o tem, kako široko ali ozko je odnos legalno priznan. Biogenetska leča Ta leča se osredotoči na definiranje družinskih odnosov glede na njihovo sposobnost prispevanja k reproduktivnemu uspehu; tako nujno usmeri pozornost k tistim odnosom, ki imajo reproduktivno ali genetsko komponento. Če ni te povezave, ne gre za družinsko obliko, zato je ta perspektiva konceptualno najožja.