Po njegovi oceni je bila Srbija gospodarsko strta že pred sedanjimi letalskimi napadi, zato je mednarodno posredovanje prišlo njenim oblastnikom kar prav kot izgovor, da so za težave ljudi krivi drugi. Res pa je tudi, da so protesti proti Miloševićevi politiki vse močnejši in glasnejši. Za tisto, kar se dogaja v Kruševcu, Aleksandrovcu in Čačku, je Zoran Đinđić dejal, da je posledica nedelovanja sistema. Večina ljudi namreč sploh ni vedela, za kaj pri vsem tem gre. Uradno so jih prepričevali, da morajo braniti državo in s tem so se strinjali. Toda po dveh mesecih so se začeli zavedati, da vse le ni tako, kot so jim razlagali. Pri tem so se lahko oprli na nekaj pomembnih spoznanj. Predvsem so lahko ugotovili, da so klicali pod orožje večinoma ljudi iz revnih družin, medtem ko se za bogatejše niso zmenili. Vpoklicali so ljudi iz opozicije, svoje pa pustili doma. To je ljudi še bolj vznejevoljilo. Jezni so tudi, ker ne vedo, kaj se dogaja z njihovimi otroki. Zato Zoran Đinđić pričakuje še več demonstracij. Te sicer lahko zamajejo sedanji sistem, ne morejo pa zlomiti oblastnikov.