Seveda praksa pri nas dopušča najrazličnejše rešitve problema in ravno zaradi tega se je bati, da se bodo še naprej uporabljali različni vatli za zelo podobne primere. Bolj prav in pravično bi bilo, ko bi se vnaprej določila tista dela, kjer je dejanska politična nepristranskost absoluten predpogoj za njihovo opravljanje in sprejele rešitve za primere odstopanj od te predpostavke. Dokler se to ne bo zgodilo, bi pa vendarle moralo veljati, da naj tisti, ki enkrat stopi v politični cirkus, resno računa s tem, da bom tam moral na takšen ali drugačen način tudi ostati. V primeru vnaprej znanih pravil bi bile tudi odločitve o političnem angažiranju sprejete z upoštevanjem potencialnih težav ob koncu kariere in dosti bolj previdno. Do takrat pa bo vedno več ljudi dvomilo o objektivnosti ljudi na položajih ali področjih, kjer si država tega pač ne more privoščiti. To ima seveda tudi povratni učinek: ker so predvsem nekateri politiki prepričani, da so na določenih, strokovno najbolj zahtevnih mestih tako samo politično nastavljeni ljudje, jih bodo tudi oni menjali zgolj po političnih kriterijih in v svojem političnem interesu. In državna karavana bo šla dalje, le pravih strokovnjakov bo vedno manj. In zaradi tega je odgovor na osnovno vprašanje ta trenutek še vedno zelo enostaven. Aktivni v politiki, odpisani za določene poklice? Odpisani. Brez povratka.