Sprejemanje je treba znati pokazati! Ustrezno sporočanje omogoča, da se mlad človek bolje počuti, pogumnejši je pri govorjenju, sposobnejši izražati svoje občutke, zmanjšuje strah, se zna pozitivno ocenjevati.
Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
---|---|---|
Sprejemanje | sprejemanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
treba | treba | splošni prislov; nedoločena stopnja |
znati | znati | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
pokazati | pokazati | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |
Ustrezno | ustrezen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
sporočanje | sporočanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
omogoča | omogočati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
da | da | podredni veznik |
se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
mlad | mlad | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
človek | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
bolje | dobro | splošni prislov; primernik |
počuti | počutiti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
pogumnejši | pogumen | splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
pri | pri | predlog; mestnik |
govorjenju | govorjenje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |
sposobnejši | sposoben | splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, imenovalnik |
izražati | izražati | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |
svoje | svoj | povratni zaimek; moški spol, množina, tožilnik |
občutke | občutek | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
zmanjšuje | zmanjševati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
strah | strah | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
zna | znati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
pozitivno | pozitivno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
ocenjevati | ocenjevati | glavni glagol; nedovršni, nedoločnik |