Luči so še bolj ugasnile. Glasba je utihnila. Ljudje za mizami so se umirili in se začeli ogledovati po prostoru. Nihče od nas ni vedel, kje se bodo slačile punce, kje je prizorišče, oder njihovega nastopa. Pogledal sem proti šanku. Emira je polnila kozarce s pivom. Potem je nenadoma butnila glasba. Dobesedno butnila, kot bi kdo po nesreči privil gumb za jakost do konca. Glasba, kakršno lahko slišimo v najcenejših pornografskih filmih, je napolnila prostor: mehanično nabijanje ritma, ki je prepleteno z elektronsko imitacijo zvoka violin, klavirja in še nečesa piskajočega, kar bi morda lahko bilo eno od mnogih pihal, čez vse to pa nekakšen človeški glas, najbrž ženski, ki se trudi posnemati prihajajoči orgazem. Vsi se oziramo naokrog, da bi končno videli, kje se bo začel nastop. In res se v kotu pri stranišču pojavi debelušna punca, ki se zvija v bokih in hoče na vsak način vzbujati vtis, da pleše. Šef lokala, možakar v belih nogavičkah, navdušeno zaploska, vstane in se obrne v smeri plesoče debeluške. Vsi za mizami sledijo njegovemu pogledu in nekateri prav tako zaploskajo. Seveda pa se ploskanja ne sliši, saj ga preglasi sintetična glasba, ki je zdaj že tako glasna, da čutim, kako mi utripa prsni koš. Dekle se premika med mizami. Oblečena je v belo bluzo in črno mini krilce, ki sega komaj malo niže od bokov. Njena tolsta stegna se tresejo, ko jih punca v ritmu plesa razmetava v vse strani. Debeluška pleše kot povprečno nadarjena plesalka v discu. Pri vsaki mizi se ustavi, obrne proti gostom, ki sedijo okoli nje, se jim približa tako, da se ti zdi, da bo s svojim mednožjem pobrala kozarce z mize, potem zašari z rokama po svojem košatem in umetno pobarvanem lasišču, razkreči noge in jih spet stisne, pa spet razkreči in stisne ... Moški ob mizah navdušeno ploskajo, saj se vsakič, ko se pred mizo razkreči, pokaže temen trikotnik med njenima nogama. Dekletova stegna se pred mizami odpirajo in zapirajo v hitrih ritmičnih gibih, možakarji pa stikajo glave, se režijo in med sabo vehementno razpravljajo o tem, ali je tista črnina mogoče dlakavo mednožje ali pa je zgolj črnina njenih hlačk. Njihove spremljevalke so ravnodušno tiho, one vejo, da je tisto, kar se vidi med plesom, zgolj tkanina. In prav imajo. Ko punca z enim gibom sname mini krilo, lahko vidimo črno krpico na njenem tolstem sramu, ki se nadaljuje v tanki vrvici, ki obkroža boke. Ko pa se punca obrne in pokaže zadnjico, se vrvica izgubi med ritnicama.