novo prvo osebnost slovenske politike. Novi predsednik Slovenije (tretji v zgodovini države), dr. Danilo Türk, je bil rojen 9. februarja 1952 v Mariboru. Po izobrazbi je doktor prava, po poklicu pa profesor mednarodnega prava in prodekan za študijske zadeve na ljubljanski pravni fakulteti. Največ izkušenj ima v diplomaciji, v kateri je deloval v letih 1983- 2005. Je lastnik dvosobnega stanovanja na površini 55 kvadratnih metrov. Mandat predsednika države bo od sedanjega državnega poglavarja predvidoma prevzel na slovesnosti 23. decembra. Po mnenju političnih opazovalcev in napovedih nekaterih strank se bo po izvolitvi novega predsednika Slovenije politično soočanje med strankami vladne koalicije in tistimi v opoziciji zaostrilo. Volitve so namreč pomenile tudi začetek kampanje za parlamentarne volitve jeseni leta 2008. Novi predsednik Slovenije dr. Danilo Türk je po razglasitvi vzporednih rezultatov na nacionalni televiziji dejal, “da so ljudje glasovali z razumom in da bo predsednik vseh državljanov.” Njegov tekmec in poraženec Lojze Peterle pa je opozoril, “da mu gospodarske in politične razmere v Sloveniji med volilno kampanjo niso bile naklonjene.” Predsednik Socialnih demokratov, stranke, ki je Danila Türka pravzaprav prva predstavila slovenski javnosti, pa je izjavil, “da so volilci s svojim glasovanjem sporočili, da so v državi potrebne nekatere spremembe.” Izide ni mogel komentirati premier Janez Janša, ker se je mudil na čelu državne delegacije na Kitajskem, zato pa je to napravil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Čestital je dr. Danilu Türku za zmago, mu zaželel uspešno delo, poudaril pa, “da predsedniške volitve niso bile neposredno povezane z vlado, ki bo nadaljevala svoje delo do konca mandata v letu 2008. Dotlej pa se bo še marsikaj zgodilo,” je dodal. Marijan Drobež prof. Tanje Kuštrin odgovoril naslednje: “Izkušnje so izklesale mojo pokončnost, potrebno tudi v vlogi skladatelja; borim se za obrambo svoje individualnosti in enkratnosti, za ohranjanje korenin slovenske izraznosti, proti vulgarnosti in trenutni glasbeni modi. Ne želim se utopiti v usmiljeni kolektivizem, ampak raje ostajam osamljeni ustvarjalec. Družbeno konfliktna danost je pri meni našla obliko v ozvočenju Gregorčičeve, Kosovelove, Gradnikove, Balantičeve in Zlobčeve poezije, v sublimarni potrebi vrnitve glasbe k najsubtilnejšemu viru zvoka - k človeškemu glasu in iskanju izraza, ki ga postavljam absolutno na prvo mesto.” M. Kučan mu je odpisal še istega leta, natančneje 7. decembra. V pismu, ki ga je prav tako objavila televizija, je zapisal, da spoštuje zavrnitev prošnje, a da želi ponoviti prepričanje, ki ga je Sodanu razložil v osebnem pogovoru. “V korist pomiritve zaradi sporov po že odmaknjenih medvojnih dogodkih bi bilo, če prekopa pokojnega ljubljanskega nadškofa gospoda Rožmana ne bi povezovali s sodnimi